Rudimenti kriptovalut

… in tako me pokliče po telefonu z afriškim naglasom: “Do you speak English?” In pokliče me že sedaj skoraj vsak mesec. Sedaj postaja meni že znan glas, pa vendar brez imena. Ne, ni prikazen! Ima glas, verjetno dober stas in moški je.

Pa klepetam po telefonu z njim in mi predstavi (v prvem pogovoru) kriptovalute. Ah, kako sodobno! Če sem iskrena, so se mi oči zavrtele okoli vratu in naredile nekaj tur okoli. Resnično! Pa vendar sem sedaj znanemu glasku dovolila, da pove svoje, namreč, tudi on opravlja le svoje delo, kar razumem in seveda spoštujem.

Pa vendar. Čakam in čakam  in tako je vsakič, do prejšnjič, ko pa sem imela dovolj! In sem neutrudljivemu glasku ali pa njegovemu kolegu, povedala v enem stavku DOVOLJ JE! Bog je uslišal ta moj krik na pomoč, in gospod je prekinil povezavo! In bilo je dovolj.

Namreč nismo vsi pri volji opravljati s kriptovalutami. Sploh ker potrebuješ zajeten kupček vloženega denarja za en majhen kovanec, ki vredi več, kakor vsa tehnologija, ki jo premorem. Miselni intermezzo: “Kako to sploh prodaš, če prodaš? Mislim, kdo si to sploh lahko privošči?” Kakorkoli… Res sem ena kmetica, ker nimam pojma in v bistvu ga sploh nočem imet o kriptovalutah. Pač me ne zanimajo. Res. Ne zanimajo me in pika!

Ne zanima me niti rudarjenje teh, sploh ko sem prebrala članek, kako v tretjerazrednih državah izkoriščajo otroke za delo v rudnikih (okidoki dogaja se v resničnem svetu in je grozno), ampak moja domišljija nima meja, karkoli to vam pomeni v tem kontekstu. Ampak jaz imam sposobnost vse preslikati iz svoje betice v moj domišljijski digitalni svet.  Zopet pravim: kakorkoli, s čimer mislim: vsak po svoje…
Kakorkoli.

Mene se pač ne more, kar tako z nekimi marketinškimi potezami in nagovori, pregovoriti v nevidne kriptovalute. Prvo, ker imam prevelik strah, s katerim sem se rodila in mi onemogoča zaupanje v nevidni svet, če ta ni religiozni in del Jezusa Kristusa, drugič, si ne morem privoščit niti opreme, pa čeprav bi si lahko nekako skombinirala s kakšnimi papagajkami komponente v nek super dober računalnik, tretjič, ker imam raje življenje, v kakršnega sem se rodila, četrtič, ker obožujem svoje možgane, in jih imam namen izkoristiti tudi za zaslužek, namreč zelo rada bi služila z delom grafične dizajnarke, kakor pa lenarila na plaži, ali jahti in gledala v luft, medtem ko računalnik rudari kriptovalute in se kuri na 40 stopinj celzija.

Sicer, če pa kdo želi pa naj si izdela super računalnik in kriptorudari. Potrebuješ zelo dobre komponente in ogromno električnega toka, pa seveda hlajenje (sem prebrala v Monitorju – online, da ne bo kdo mislil, da sem se rodila pametna in v z-generaciji ;)).

• aluminijasto ohišje
• osnovna plošča
• procesor
• grafična kartica
• SSD disk
• RAM
• napajalnik
• ventilator

Kakor piše v oklepaju, brala sem online revijo Monitor, zgolj za že zgoraj naštete komponente. In po tem članku, katerega točnega naslova se ne spomnim (ups I did it again!), sem razmišljala, kako je v bistvu rudarjenje kriptovalut smiselno početje v zimskih mesecih, ko je vreme super hladno, in porast vrednosti kriptovalut večje (obstajajo dokazi in analize), kakor v poletnih mesecih, ko je padec vrednosti kriptovalut drastičen. Nakar meni klikne! Seveda! Zato me je pa gospod poklical na koncu zime, saj se boji padca svojih vrednosti valut in še zimskih počitnic ni več, in otroci ne “gonijo” več  igralnih računalnikov. Seveda!

Uf, kakšen nesmisel! Pa bi ja raje kupil nekaj več ventilatorjev, gajbo piva pa dal na mašino, da ti to hladi, ne pa da se obesiš name! Grrr!

Hja tako. Pa je šel.

In jaz sem nadaljevala svoje prepričanje o kriptovalutah. Ne, niso me še prepričale. Skoraj, nekoč, na začetku, ko sem imela svojo umetniško stran www.katjabele.com,katere žal ni več, in sem veliko brala in dobivala ogromno nekih reklam, saj je v tistem obdobju postajalo rudarjenje zelo, zelo, zelo, zelo opevano. Joj, kako zelo!

Pa sem počakala, čeprav sem veliko prebrala o tem, a nisem dovolj dobro razumela. Pa še to sem pozabila, kar sem vedela. Ko pa takole spremljam dogajanje, se pa vedno znova vprašam: “Pa je moje življenje in vsi moji talenti, ki mi jih je Bog Vsemogočni dal, res vredno tega sekiranja, in obremenitve, in obremenjevana sebe z varnostjo in nevarnostjo kraje, enega ubogega bitcoina? Lepo te prosim, ne ni!

In to si mislim o kriptokojnih (cryptocoin). In to si mislim o svojih talentih. Več so vredni od teh nerazumljenih kriptovalut. Samo izkoristit jih moram.
Hvala za razumevanje, gospod Neznani (če bi kdaj prebral tale Belqin blog), ampak res še nismo vsi za v ta nori svet kriptovalut. Pa brez zamere!:)