Isaak Newton in njegov videz
Pa se je začelo poletje.
Kam greste kaj na morje?:)
Mislim, a se tudi vam dogaja, da pričnete tik pred zdajci, to je nekje v začetku junija, razmišljati o dieti? Jaz namreč čutim ogromno potrebo, da bi šla na morje, se dala v kopalke in malo poležala na plaži. Tako za kakšno urco ali dve. Ampak imam en problem. Zredila sem se! V času Covida-19 sem se zredila. Povsod! V roke, v noge, v trebuh, še v jezik sem se zredila. In zdaj moram to nekam dat. Le za tisto uro ali dve sončenja na plaži. Smešno, a ni?
In smešno je to, da o tem razmišljam vedno po novoletnih praznikih, ko se v celem letu in to na koncu leta, res, dobesedno nažrem s hrano! Sicer si nič ne obljubim, pač pa samo razmišljam, kako bi bilo fajn, če bi malo shujšala, ker potem bi mi bile tiste lepe kopalke, ki sem si jih kupila, ko smo šli pred petimi leti na Hrvaško na morje, končno prav, v poletnih mesecih. (smeh)
Vse, da bi dobro zgledala na plaži. Uf, pa ta videz in samopodoba!
A veste, da beseda videz latinsko predstavlja specter in jo je iznašel Isaak Newton? A veste tudi, da je iznašel valovne dolžine spektra, torej barv, ki jih vidimo. To lepo mavrico?
Torej nekega dne, ko ni sedel pod jablano in mu ni padlo jabolko na glavo in gravitacija ni imela nič s tem (res!), je Isaak Newton nagruntal, da človeško oko vidi lomljenje svetlobe, katera se odbija na atomih določenega predmeta, in tako zazna barvo, vsakega predmeta. Oko vsebuje čepke in paličice. A čepki so tisti, ki zaznavajo barve, torej longitudinalno lomljenje svetlobe – valovanje na predmetih (atomih), medtem ko paličice zaznavajo intenzivnost barv – svetlo/temno, kontrast, nekako podarijo predmetu občutek trodelnosti, globine.
Isaak Newton pa ni bil kar tako. Ugotovil je in raziskal, da človeško oko zazna longitudinalno valovanje svetlobe od 390 do 750 nanometrov, kar vidimo kot mavrico. Tukaj pa naj omenim, da imamo ljudje resnično srečo, namreč menda naj bi nekatere mačke videle samo sivine, druge nekaj več barv. Si predstavljate, kakšen disko svet je mačji pogled čez rožnata očala pravzaprav, ha? Enako velja za pse. Zato včasih naši ljubljenčki strmijo nekam tja v dan, pravzaprav pa si sestavljajo globino, razdaljo od tu do tam v prostoru.
Slika: Godfrey Kneller, Isaak Newton
Mi pa vidimo naš svet v vseh barvah. Mavričnih. Ker se svetloba, odbija pod določenim kotom nekega atoma, predmeta, in naše oko to zazna modro (kadar je to v bližini 450nm, kjer je spekter modre barve), enako za ostale barve. Belo oko zazna takrat, kadar se svetloba od predmeta odbija absolutno, črno pa kadar predmet to svetlobo vpije, absorbira. Sedaj veste vse o pasji vročini in vročih avgustovskih mesecih. Bi kdo mavrični Gin tonic mogoče?:)
Vendar spektakularna zgodba o palmah in valovih se ne konča tukaj, kjer sem jo začela. Pravzaprav se tudi prične ne nekje v vijolični valovni dolžini. To so le pogledi, zaznave človekove narave, kolikor človeško oko zazna.
Poznamo tudi druga valovanja; infrardeče valovanje, gama žarke, x žarke, zvočno valovanje, ultravijolično, radioaktivno, mikrovalove, ampak teh naše oko ne zazna, ker ni tako sestavljeno, občutljivo. Pa vseeno, malo filozofiranja nikakor ne škodi, …
Si predstavljate, kako bi videli svet, v kakšnih barvah, če bi lahko videli pa res čisto vsa valovanja, ali slišali čisto vse decibele, takšne kakor psi, ki imajo zelo tankočuten sluh? Bi bilo to nebeško, ali totalni kaos za človeka?