Uokvirjeno

Zakaj petelin tako zgodaj kikirika?
Ker, potem ko se zbudijo kokoši, ne pride do besede.:)

Leta 1789 so v Franciji takoj za standardnizacijo tkanin, uvedli še standard papirja, katerega so izdelovali že dolgo pred tem na Kitajskem, kasneje v Arabiji, in tako prevzeto v Evropi in Ameriki, kmalu pa po celem planetu. Tako je nastal prvi papirnati format A, kateremu so sledili še ostali in različice.

Pa lepo po vrsti.

A0 sledi A1 in tako vseh enajst serij kategorije A formatov. A standardni format (standard ISO 216) je določen po enačbi a/b = √2. Za največjim A0 sledi manjši A1, nato A2, A3 in tako dalje do A10. Obstajata tudi formata B in C.
C je definiran po ISO 269 standardu, B pa prav tako bazira na enačbi a/b=√2, le z razliko, da se B0 format prične z merami, ki so točno med A0 in A1 (0,707 m²), postopek do B1, B2 in tako dalje pa je enak, kakor pri formatu A.

ISO 269 je standard po katerem se določa velikost standardnih kuvert. Poznamo pa še evropski standardni format, natančneje nemški DIN (Deutsche Institut für Normung), kateri se je zelo hitro razvije in prenesel po Evropi pred in med drugo svetovno vojno. K nam, in ostalim balkanskim, takratnim jugoslovanskim državam, je prišel leta 1956.

Na podlagi nemškega standarda DIN 476, izdanega natančno 18. avgusta 1922, razvitega po t.i. Portsmannovem sistemu pa so kasneje razvijali tudi kasnejšnje, mlajše serije standardov v Franciji po znantvenih rezultatih in dosežkih matematičarja Lazare Carnota, sprva za formate A2, A3, B3, B4, kasneje pa so se razvile še ostale dimenzije. Danes obstaja DIN A4 standard, vendar se uporablja predvsem v Nemčiji in Avstriji.

Leta 1977 je standardnizacija formata papirjev dosegla tudi Ameriko in ostale svetovne države in popularizirala svet.

Standard DIN se je v letih razvijal in združil A, B in C, D velikosti. Tako obstaja mednarodni standard DIN EN ISO 216 od leta 2002, posodobljen v letu 2008.

Obstaja tudi švedski standard formatov papirja SIS01 47 11, katerih dimenzije so določene približno enake kakor pri nemške standardu, z razliko, da švedski bazira na geometrični razporeditvi velikosti, kjer dimenzije rastejo 16√2 od ene velikosti do druge velikosti formata. Tako so med A, B in C vrinjene ostale standardne dimenzije formatov papirja po velikosti, to so: D, E, F, G.

Verzije standardov po svetu obstajajo tudi pri Japoncih, Kitajcih, Indijcih, Sovijetskih državah, Kanadi…

Foto: M. Padriñán

Standardi pa se ločijo tudi po uporabnosti. Namreč obstajajo standardi formata razglednice, obstaja pa tudi standard formata zvezka. Saj poznate tisto šolsko: enega A4 črtastega brez robov, ker si jih rišejo sami, prosim?:)

Tako imamo torej na Zemljici ogromno in že dolgo, kar precej različnih formatov papirja, namenjenega za različno uporabo. In seveda izdelanega iz celuloze, o čemer pa sem že pisala v enem izmed začetnih Belqinih blogov.

Je pa zanimivo, zakaj vse te standarde potrebujemo, in kot grafična oblikovalka, ki imam izkušnje z delom s tiskarji in po debatah z njimi pa ogromno nekaj praktičnega znanja, vem da je znanje o teh zelo pomembno. In šele po toliko letih, lahko rečem:

“končno mi je jasno, zakaj mi znanje gramature papirja in te, takrat malenkosti, pridejo prav.”

Namreč kot nekdo, ki želi izdelek iz računalniškega zaslona, pretvoriti v resnični fizični produkt, moram to vedeti. Pomembno je to znanje za izbiro papirja, barv, in vseh želja o katerih si zamislim produkt, predno ga spravim na zaslon, in v dobri veri, kasneje prenesem isto zamisel, brez sprememb, še na material, takšnih in drugačnih dimenzij, s točnimi zamišljenimi barvami, izdelanega na točno določenem stroju, ker ta naredi prav lep iztis ipd.

No, ni vedno vse tako. Včasih se pravljice ne uresničujejo po tekočem traku, sploh če so v ozadju takšni in drugačni vzroki. Najhuje pa je, če svojih zamisli ne moreš uresničiti, zaradi včasih znanega stavka:”… ker žal točno to pri nas ne moremo izvesti, vsaj ne kakor si vi želite.” Kar predstavlja pa že temo za kakšen drug blog, morda kdaj, morda naslednjič.
Je pa nauk zaključka spet ta, da več kot znaš, več veljaš. Tako zelo uokvirjeno.:)