V tišini

The Magna Charta of Woman, by Jessie Penn-Lewis je kratka kristjanska literatura, ki raziskuje žensko kulturo v kristjanskih cerkvah. To je primerno bralno čtivo za tiste, ki potrebujejo dodatno raziskovalno branje za kakšna druga verska raziskovalna dela na kristjanskem ali podobnem področju, saj je čtivo zelo biblijsko podkovano, angleško in strokovno.

Mene osebno se je dotaknilo poglavje, kjer avtorica raziskuje žensko in njeno pravico do govora, predajanja znanja v cerkvi. Kajti za žensko je na sploh lepo, če je ta predana tišini, odgovarja kratko in na to kar se jo sprašuje, nosi krilo, ima v cerkvi pokrito glavo in lase spuščene, dolge, seveda pokrite z ruto ter je previdna v obnašanju.

Sama sem pri tem mnogokrat tiho med bogoslužjem, sicer imam pa vrsto vprašanj na katera iščem odgovore, in takrat si ne morem pomagati, da ne bi koga poklicala po telefonu in vprašala: “Hej, kaj pa to, ko je Ruth…” In takrat kar ne neham govoriti in razmišljati o Besedi, prilikah, kar me zamakne večkrat v molitev. Kaj lepšega!

In kakšno bi bilo Slavljenje, če bi morale biti ženske tiho v cerkvi?

Verjamem v to, da nas Bog sprejema kakršne smo, kadar pa nas oblikuje, nas vsako po svoje, saj imamo različne grehe, pretekle zgodbe, grde navade, ki jih je treba spremeniti, in da smo, in da postanemo bolj kristjanke, po Njegovih merilih, kristjanskih. Vendar ne bi upala trditi, da bi želel Bog žensko čisto utišati, saj Sveti Duh deluje povsod, kot piše v Bibliji, se je ta razlil po celi Zemlji, ko je Jezus umrl za nas grešne ljudi, in ne samo točkovno nekje, malo tu in malo tam. Povsod! 
Beremo.:)

Fotografija: Sergey Pesterov